Oglaševanje

Kaj sledi, če bo zakon na referendumu potrjen, in kaj, če bo zavrnjen?

Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Ta konec tedna bo potekal zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V članku odgovarjamo na nekaj tehničnih vprašanj.

Oglaševanje

V nedeljo bo nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev odločalo o usodi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Državni zbor je sredi oktobra razpisal zakonodajni referendum, potem ko so nasprotniki zakona v začetku meseca v državni zbor prinesli več kot 46 tisoč podpisov za razpis referenduma. Spodaj lahko poiščete odgovore na nekaj tehničnih vprašanj v povezavi z referendumom.

Kako se bo glasilo referendumsko vprašanje?

Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?

V katerem primeru bo zakon na referendumu zavrnjen in kaj to pomeni za sam zakon?

Na zakonodajnem referendumu je v veljavi pravilo zavrnitvenega kvoruma, kar pomeni, da bo zakon zavrnjen v primeru, če bo dosežen zavrnitveni kvorum – proti zakonu mora glasovati večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev.

Glede na zadnje podatke o številu volilnih upravičencev v državi bo tudi tokrat zavrnitveni kvorum postavljen pri podobni številki volilcev kot v preteklosti. Za zavrnitev zakona bo moralo v nedeljo glasovati nekaj več kot 339 tisoč volilcev.

Pri tem je treba upoštevati, da se število vseh volilcev ugotavlja od števila volilcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Sodeč po rokovniku Državne volilne komisije (DVK), bo ministrstvo za notranje zadeve 1. decembra DVK sporočilo število volilcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu.

DVK bo nato med 4. in 11. decembrom izvedla postopek ugotavljanja končnega izida glasovanja, saj bodo 1. decembra dobili še vsa poročila o glasovanju na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine. DVK bo sprejela akt o izidu glasovanja na referendumu in ga objavila v Uradnem listu.

V primeru zavrnitve zakona na referendumu je treba omeniti tudi to, da eno leto po razglasitvi rezultatov državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volilcev.

Kaj se bo zgodilo, če bo zakon na referendumu potrjen?

V primeru, da zavrnitveni kvorum ne bo dosežen oziroma bo za sprejem zakona glasovalo več ljudi kot proti, bo zakon na referendumu potrjen. DVK bo prav tako izvedla postopek ugotavljanja izida glasovanja in nato sprejela akt, ki bo objavljen v Uradnem listu.

Novinarska konferenca Državne volilne komisije (DVK)
Predsednik DVK Peter Golob in direktor službe DVK Igor Zorčič | Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo

V zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v 36. členu piše, da ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.

Kakšne pravice bo prinesel omenjeni zakon, si lahko preberete v tem članku.

Bi lahko o zakonu presojalo tudi ustavno sodišče?

Tudi v primeru, če bo zakon na referendumu potrjen, bi se lahko pobudniki odločili še, da zakon pošljejo v ustavno presojo. Slovenska ustava namreč določa, da rezultat referenduma ne izključuje naknadne presoje ustavnosti.

Pobudo lahko vložijo poslanci – najmanj tretjina oziroma 30 poslancev, državni svet, varuh človekovih pravic ali posamezniki, ki izkažejo pravni interes. Ustavno sodišče lahko pred dokončno odločitvijo o ustavnosti zakona začasno zadrži izvajanje zakona, kadar oceni, da bi njegova takojšnja uveljavitev povzročila težko popravljive posledice.

Za tak korak se lahko ustavno sodišče odloči samo po uradni dolžnosti ali pa na predlog pobudnika ustavne presoje, ki mora navesti, katere težko popravljive posledice bi lahko nastale, če bi zakon med presojo ostal v veljavi.

Če sodišče takšnih tveganj ne ugotovi, lahko zakon med presojo ustavnosti ostane v veljavi.

Kakšni bodo stroški izvedbe referenduma in kdo jih bo plačal?

Državna volilna komisija (DVK) je v ponedeljek ocenila, da je predvidena ocena stroškov za izvedbo nedeljskega referenduma okoli 6,7 milijona evrov. Gre za nekoliko višje stroške v primerjavi s preteklimi referendumi, na DVK pa to pripisujejo predvsem zaradi višjih nadomestil volilnim odborom in komisijam, dražjim poštninam in drugim storitvam.

Kot so pojasnili, so se nadomestila za volilne organe zvišala v skladu s prenovo plačnega sistema in novo osnovo za izračun višine nadomestil volilnim organom.

Stroške izvedbe referenduma krije državni proračun.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih